Dobrodošli v dišečem, mediteranskem vrtu sredi morja! Otok Lošinj je zasluženo prejel naziv Otok vitalnosti. Z več kot 200 sončnimi dnevi na leto, okoli 1200 različnimi rastlinskimi vrstami in kristalno čistim morjem, ki ga obdaja, je naš otok idealna destinacija za pravo uživanje in polnjenje baterij.
Lošinj je del creško-lošinjske otoške skupine, ki se nahaja v Kvarnerskem zalivu, v severnem delu Jadranskega morja.
Če pridete na Lošinj po kopnem, se morate potruditi prečkati dva otoka. Čaka pa vas nagrada nad pričakovanji. Tukaj boste našli svoj srečni kotiček.
Klima na Lošinju
Blaga mediteranska klima na Lošinju z visoko stopnjo vlage in ugodnimi temperaturami poleti in pozimi (topla poletja in mile zime) blagodejno vpliva na zdravje. Otok je bogat z aromatičnimi rastlinami, kot so sivka, rožmarin, smilj. V kombinaciji z morskimi kapljicami in vonjem borovega gozda ima zrak na otoku terapevtski in zdravilni učinek.
Lošinj je tudi zgodovinsko znan po svoji 125-letni tradiciji zdraviliškega turizma, ki so ga tu uporabljali monarhi in aristokracija, začela pa se je že v času Avstro-Ogrske.
Poletja so topla, zime pa mile in vlažne, temperature le redko padejo pod ničlo. Na otoku redko sneži.
Prijetna jesen in pomlad, ko so pogoji za aktiven oddih najugodnejši, naredita Lošinj privlačno destinacijo skozi vse leto.
Lošinj skozi zgodovino
Creško-lošinjsko otočje so ljudje odkrili že davno. Obstaja legenda o nastanku Apsyrtides, kot se je otočje imenovalo v času antike. Otočje je dobilo ime po grškem junaku Apsirtusu, enem izmed junakov iz mitološke zgodbe o argonavtih, pomorščakih z ladje Argo, ki so v letih pred trojansko vojno spremljali Jazona pri iskanju zlatega runa. Jazon je našel zlato runo v Kolhidi, na današnji črnomorski obali Kavkaza. Vendar ni našel le zlatega runa, ampak tudi ljubezen svojega življenja, Medejo, hči kolhidskega kralja. Medeja mu je pomagala ukrasti runo, vendar olimpijski bogovi niso bili zadovoljni in so jim poslali vetrove, ki so ovirali njihovo pot. V begu pred zasledovalci so prišli do Istre, kjer so ladjo oprli na ramena in jo odnesli do morja, v Kvarnerju, ter nadaljevali beg. Jazon je na severu Kvarnerja srečal Apsirta, Medejinega brata in ga v veliki bitki premagal, razsekal na kose in vrgel v morje. Creško-lošinjsko otočje je nastalo iz Apsirtovega telesa.
V bronasti dobi so razvite kulture Sredozemlja uporabljale t.i. jantarsko pot, zgodovinsko cesto, po kateri je dragoceni jantar (fosilna smola iglavcev) iz Baltika prihajal v Sredozemlje. Zaradi enostavnosti obdelave in lepote so jantar že od paleolitika uporabljali za izdelavo nakita, verjeli pa so tudi, da ima zdravilne, tudi nadnaravne lastnosti, moč privabljanja dobrega in odganjanja zlega.
Osor je bil pomembna postaja na jantarski poti. O tem pričajo številne najdbe jantarja v ilirskih grobovih v okolici Osorja.
Jantarska pot je potekala tudi čez severni Jadran, o čemer pričajo ostanki nakita in jantarnih kroglic iz železne dobe, ki so jih našli na tem območju.
Na lošinjskih gričih so ostanki starih pastirskih utrdb, ki so bile zapuščene v času rimskega cesarstva. Takrat je nastalo prvo naselje - Lopari.
Po padcu rimskega imperija je organizirana oblast izginila, piratstvo je izbruhnilo in otok je bil v srednjem veku nenaseljen, razen za ovce. Mestece Osor, katerega prebivalci so dali ime tudi poljem okoli Nerezin, je prevzelo oblast nad Lošinjem. Tu so se izmenjevale različne oblasti, ne po naključju - Bizantinsko cesarstvo, Benetke in Habsburška monarhija. Ugodna geografska lega otoka je bila pomembna za razvoj pomorstva in trgovine.
Ladjedelništvo in ribištvo, s katerima so se ukvarjali prebivalci, sta bila ključna za gospodarski razvoj otoka.
Mesto Mali Lošinj se je začelo razvijati v 19. stoletju. Danes je to največje naselje na otoku. Že v 19. stoletju je bil Lošinj prepoznan kot idealna destinacija za zdraviliški turizem, ki se je nadaljeval vse do danes.